ensl


Sodelavec-Branko Jordan.jpg
Foto: Damjan Švarc

Branko Jordan

je sodeloval pri naslednjih predstavah:
  • ZGODBA O NEKEM SLASTNEM TRUPLU ALI GOSTIJA ALI KAKO SO SE ROMAN ABRAMOVIČ, LIK JANŠA, ŠTIRIINDVAJSETLETNA JULIA KRISTEVA, SIMONA SEMENIČ IN INICIALKI Z.I. ZNAŠLI V OBLAČKU TOBAČNEGA DIMA zgodba o nekem slastne truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štiriindvajesetletna julia kristeva in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima
    Branko Jordan se je rodil 24. oktobra 1977 v Novem mestu. Leta 1997 je bil sprejet na AGRFT v Ljubljani, kjer je študiral dramsko igro in umetniško besedo v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Diplomiral je leta 2002 in se dodatno izobraževal na International School of Theatre Antropology. Leta 2003 se je za eno sezono zaposlil v SLG Celje, nato pa odšel v Prešernovo gledališče Kranj, kjer je bil zaposlen od leta 2004 do 2008, leta 2009 je postal član Drame SNG Maribor. V desetih letih ustvarjanja Branka Jordana je že jasno, da ga ne zanima v gledališču zgolj igra, niti vezanost na posamezen igralski ansambel, ampak, da gleda na gledališče kot na celoto, v kateri lahko soustvarja v različnih segmentih. Od leta 1999 redno sodeluje z režiserjem Matjažem Pograjcem v Slovenskem mladinskem gledališču in pri skupini Betontanc (Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, Ljubezen na smrt, Wrestling Dostoievsky, Everybody for Berlusconi, Show Your Face! idr.). Kot igralca ga srečamo tudi v Gledališču Glej (Tihožitje, Morilci, Bi ne bi), v produkcijah Cankarjevega doma..., in prav v teh projektih ga pogosto zasledimo kot avtorja, soavtorja, dramaturga ali vsaj snovalca ideje za uprizoritev.
  • Igral je tudi v predstavah Anton Podbevšek Teatra (Portret neke gospe), Pandur.Theaters (Tesla Electric Company), festivalov Exodos (Cleansed) in Ex Ponto, pa tudi v mednarodnih koprodukcijah (Teatro Reon Bologna, Wax Factory, Jonghollandia, New Lathvian Theatre Institute, Mittelfest).

    S svojo študioznostjo in ponotranjeno energijo, navidezno umirjenostjo in minimalistično izraženo hudomušno humornostjo ustvarja različne vloge, med katerimi velja omeniti : Werther (Ž. Mirčevska, Werther & Werther), Fulvio (E. Jelinek, Drame princes), Ferdinand (F. Schiller, Spletkarstvo in ljubezen), Larry (P. Marber Od blizu), Svetloba (M. Maeterlinck Modra ptica). Nastopil je v celovečernem filmu Instalacija ljubezni in Zmaga (ali kako je Maks Bigac zasukal kolo zgodovine), redno sodeluje z Radiem Slovenija v radijskih igrah in pri interpretaciji umetniških besedil.

    Leta 2012 je prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih za vlogo Viconta de Valmon v Nevarnih razmerjih.